Od tečaja do prvega sociala: kaj moraš vedeti?

Če si kdaj obiskal tečaj salse ali bachate, si brez dvoma že slišal izraz social. Morda te je kdo povabil na plesni večer, ti pripovedoval o festivalu ali pa si na družbenih omrežjih zasledil posnetke plesišč, polnih ljudi, ki plešejo z različnimi partnerji. Vse skupaj je videti precej sproščeno. Glasba, ples, nasmejani obrazi in ljudje, ki se očitno dobro zabavajo.

Potem pa pride trenutek, ko se na takšnem dogodku znajdeš prvič. In nenadoma se pojavijo vprašanja. Ali znam dovolj? Koga naj povabim na ples? Kaj, če se zmotim? In predvsem, ali obstajajo kakšna pravila, ki bi jih moral poznati?

Dobra novica je, da social ni plesno tekmovanje in ni namenjen dokazovanju plesnega znanja. Je družabni plesni večer, na katerem se ljudje srečujejo, plešejo in uživajo ob glasbi. Vendar pa tako kot v vsaki skupnosti tudi na plesnem parketu obstaja nekaj nenapisanih pravil, zaradi katerih je izkušnja prijetnejša za vse.

Od plesne učilnice do plesišča

Na tečaju je vse precej predvidljivo. Inštruktor razloži korake, pokaže kombinacijo, glasba se po potrebi ustavi, napake se popravijo in če kaj ne gre, poskusiš znova. Na socialu pa glasbe nihče ne ustavlja. Ni vnaprej določene koreografije in ni inštruktorja, ki bi ti povedal, kaj sledi. Skočil si v vodo in zdaj moraš plavati. :)

Prav v tem je bistvo družabnega plesa.

Salsa in bachata sta v osnovi improvizirana plesa v paru. To pomeni, da plesalca uporabljata znanje, ki sta ga pridobila na tečajih, vendar ga sproti prilagajata glasbi, drug drugemu in prostoru. Leader predlaga gibanje, follower se nanj odziva, oba pa soustvarjata ples. Pri tem ni pomembno, koliko zahtevnih figur poznata, temveč kako dobro znata sodelovati in razumeti signale drug drugega.

Zato lahko nekdo, ki obvlada osnovne korake in nekaj preprostih obratov, ustvari precej prijetnejši ples kot nekdo, ki pozna desetine zapletenih kombinacij, vendar ne zna prisluhniti partnerju.

Dober ples namreč ni tisti, pri katerem pokažeš vse, kar znaš, ampak tisti, v katerem lahko uživata oba.

In če se ti zdi, da še nisi pripravljen na svoj prvi social, naj te potolažim. Večina plesalcev se je na začetku počutila podobno. Pravzaprav je social eden najboljših prostorov, kjer lahko svoje plesno znanje začneš uporabljati v praksi. Zato je najbolje, da ne razmišljaš in samo prideš plesat.

Pri SalSonu ravno zato vsakih 14 dni, ob petkih po tečaju, organiziramo preplesavanja. Tako lahko v domači dvorani ponoviš naučene figure, pridobiš nekaj samozavesti in se imaš zraven še fajn.

Kdo pravzaprav koga povabi na ples?

Včasih je veljalo precej tradicionalno pravilo, da moški povabi žensko. Danes je plesna skupnost precej bolj sproščena in takšna pravila počasi izgubljajo pomen. Na ples lahko povabi kdorkoli, ne glede na spol ali plesno vlogo.

Ni treba posebej razmišljati, kako pristopiti. Preprost "Greva plesat?" povsem zadostuje.

Seveda pa ima vsak pravico povabilo tudi zavrniti. Morda je utrujen, potrebuje odmor, čaka prijatelja ali pa mu preprosto ni do plesa. In s tem ni nič narobe. Povabilo na ples ni obveznost, zato je pomembno, da znaš sprejeti tudi prijazen "ne, hvala", brez užaljenosti ali dodatnega prepričevanja.

Enako velja, kadar povabilo zavrneš sam. Prijaznost ne zahteva dolgih pojasnil, zagotovo pa pripomore k temu, da se na plesnih dogodkih vsi počutijo dobrodošle.

Ob tem velja omeniti še eno zanimivo posebnost salsa in bachata skupnosti: na socialih je povsem običajno in zaželeno, da skozi večer plešeš z različnimi ljudmi. Tudi če prideš s svojim partnerjem ali skupino prijateljev, to ne pomeni, da moraš ves večer plesati samo z njimi.

Menjavanje plesnih partnerjev je pomemben del družabne plesne kulture, poleg tega pa odličen način učenja. Vsak človek pleše nekoliko drugače. Nekdo vodi nežneje, drugi bolj odločno, nekdo ima rad preproste kombinacije, spet drugi več improvizira. S takšnimi izkušnjami se naučiš prilagajati, bolje razumeti vodenje in sledenje ter razvijati svoj ples.

O tem bom zagotovo še pisala.

Social ni prostor za plesne lekcije

To je eno izmed pravil, ki si zasluži nekoliko več pozornosti.

Predstavljaj si, da plešeš z nekom, ki ima več plesnih izkušenj. Med plesom se nekajkrat zmotiš, ne razumeš določenega vodenja ali pa preprosto ne ujameš obrata. Tvoj soplesalec ustavi gibanje in začne razlagati, kaj bi moral narediti drugače.

Morda ima celo prav. Toda ali si si v tistem trenutku želel plesno lekcijo?

Na socialu praviloma ne popravljaj drugih plesalcev, razen če te sami prosijo za pomoč. To velja tako za leaderje kot za followerje. Napake so sestavni del improviziranega plesa in pogosto jih lahko rešiš povsem neopazno, brez ustavljanja ali razlaganja. Preprosto se nasmeješ in plešeš naprej. :)

Če imaš več plesnih izkušenj, je še posebej pomembno, da znaš zahtevnost plesa prilagoditi svojemu partnerju. Če ne pozna določene figure, je precej bolj smiselno izbrati preprostejšo možnost kot vztrajati pri nečem, kar očitno ne deluje.

Ples ni preizkus znanja. Prav tako ni priložnost, da drugemu pokažeš, koliko več znaš od njega.

Seveda se lahko po plesu pogovorita o kakšnem koraku ali zanimivi kombinaciji. Tudi to je del učenja in druženja. Pomembna je predvsem razlika med nasvetom, za katerega te nekdo prosi, in popravljanjem, ki ga nihče ni želel.

Na plesišču nisi sam

Če si kdaj gledal posnetke velikih salsa ali bachata festivalov, si verjetno opazil, kako polna so lahko plesišča. Včasih je med pari komaj dovolj prostora za osnovni korak, pa vendar lahko vsi plešejo, če se znajo prilagajati.

Zato je pomembno, da se zavedaš prostora okoli sebe, opazuješ druge pare in svoje gibanje in smer plesanja prilagajaš razmeram. Na polnem plesišču ni prostora za velike premike, široke gibe rok ali zahtevne figure, pri katerih izgubiš nadzor nad okolico.

Za varnost sta odgovorna oba plesalca, čeprav ima vodja zaradi svoje vloge pri usmerjanju gibanja pogosto nekoliko večji pregled nad prostorom.

Posebno pozornost si zaslužijo tudi globoki dipi, dvigi in podobni elementi, ki sodijo predvsem na oder. Čeprav so lahko na posnetkih videti atraktivno, niso primerni za vsako plesišče ali vsakega plesnega partnerja. Takšni gibi zahtevajo ustrezno znanje, medsebojno zaupanje in predvsem dovolj prostora.

Na socialu je veliko pomembneje, da plešeš varno in udobno, kot da je tvoj ples videti spektakularno. Social ni nastop. Je druženje in ples.

Če se med plesom po nesreči zaletiš v drug par, je preprost "oprosti" povsem na mestu. Ustavi se in preveri, ali je z vsemi vse v redu. Nesreče se zgodijo, pomembno pa je, da si pozoren in jih poskušaš preprečiti.

Ples v paru pomeni tudi spoštovanje osebnega prostora

Salsa in bachata sta kontaktna plesa, kar pomeni, da je določena stopnja telesnega stika del njune tehnike. Toda bližina pri plesu ni samoumevna in še zdaleč ne pomeni, da je vsak način dotika primeren.

To je še posebej pomembno pri bachati, kjer se pogosto uporablja tudi bolj zaprta plesna drža in več gibanja trupa.

Vsak plesalec ima svoje meje in svojo raven udobja. Nekateri uživajo v tesnejši plesni povezavi, drugi imajo raje nekoliko več prostora. Oboje je popolnoma sprejemljivo.

Kot dober plesalec moraš znati takšne signale prepoznati in jih spoštovati. Če partner ohranja večjo razdaljo, ga ne poskušaj na silo približati. Če se ob določenem gibu ne počuti udobno, ga ne ponavljaj. Prav tako imaš vedno pravico povedati, da ti določeno gibanje ali način vodenja ne ustreza. Na prijazen način, seveda.

Pri tem velja preprosto pravilo: ples mora biti prijeten za oba.

In še nekaj, kar se morda zdi samoumevno, pa ni vedno tako. Povabilo na ples je samo povabilo na ples. Ne pomeni romantičnega zanimanja, spogledovanja ali česarkoli drugega. Salsa in bachata sta lahko zelo izrazna in povezana plesa, vendar je prav sposobnost ločevanja plesne povezanosti od osebnih pričakovanj pomemben del zdrave plesne kulture.

Majhne stvari, ki naredijo veliko razliko

Ples je fizična aktivnost in po nekaj pesmih se boš skoraj zagotovo spotil. Zato je skrb za osebno higieno na plesnih dogodkih pomembnejša, kot si morda misliš.

Sveža oblačila, deodorant, svež zadah, brisačka in po potrebi rezervna majica so drobne pozornosti, ki jih bodo tvoji plesni partnerji zagotovo cenili. Tudi močni parfumi niso vedno najboljša izbira, saj lahko v tesnejšem plesnem stiku hitro postanejo moteči.

Na plesišče vedno stopi s čisto obutvijo. Plesne čevlje uporabljaj samo v plesnih dvoranah in jih obuj tik pred plesom. Tako zaščitiš plesni parket in podplate plesnih čevljev drugih plesalcev, saj lahko kamenčki in druga umazanija povzročijo poškodbe.

Pomembna je tudi primerna obutev, ki omogoča varno gibanje in obračanje. Če plešeš v petkah in ti to še povzroča težave, raje izberi udobne čevlje brez pete, v katerih se počutiš stabilno.

In potem je tu še ena čisto preprosta navada, ki jo včasih pozabimo: zahvala po plesu.

Ni treba, da je vsak ples nekaj posebnega. Včasih se s partnerjem odlično ujameš, drugič nekoliko manj. To je povsem normalno, saj imamo različne izkušnje, glasbeni okus in načine gibanja. Toda prijazen nasmeh in "hvala za ples" sta vedno lep zaključek skupnih nekaj minut.

Zakaj so sociali tako pomembni za plesno skupnost?

Morda je največja posebnost salse in bachate prav to, da se plesno življenje ne konča pri vratih plesne dvorane.

Na tečajih pridobiš osnovo, na socialih pa začneš zares odkrivati, kaj vse lahko s tem znanjem počneš. Naučiš se improvizirati, poslušati različne glasbene ritme, se prilagajati drugim plesalcem in predvsem sprejeti dejstvo, da ples ni vedno popoln.

Toda sociali imajo še eno pomembno vlogo, ki s plesno tehniko nima prav veliko skupnega.

Ustvarjajo skupnost.

Na plesnem večeru se lahko srečajo ljudje različnih generacij, poklicev, narodnosti in življenjskih zgodb. Nekdo je prišel neposredno iz službe, drugi je prevozil sto kilometrov, da bi zaplesal s prijatelji, tretji je na svojem prvem socialu in še vedno nekoliko negotovo opazuje plesišče.

V običajnem življenju se njihove poti morda nikoli ne bi križale. Tukaj pa imajo nekaj skupnega. Glasbo in veselje do plesa.

Prav zato salsa in bachata že dolgo presegata meje posameznih plesnih šol. Po svetu obstaja ogromna mreža plesnih dogodkov, festivalov in lokalnih skupnosti, kjer lahko zaplešeš tudi z ljudmi, ki jih sploh ne poznaš. Znanje, ki ga pridobiš doma, lahko odneseš praktično kamorkoli.

In to je zame eden največjih čarov družabnega plesa. Naučiš se plesati, ob tem pa dobiš še možnost, da na povsem drugačen način spoznavaš ljudi, mesta in kulture.

Seveda ni vsak social popoln in ne bo vsak ples nepozaben. (Bi bilo pa lepo, a ne? :) ) Včasih bo glasba prehitra, plesišče prepolno ali pa se s soplesalcem preprosto ne bosta ujela. A tudi to je del izkušnje.

Če pa na plesne večere prihajaš z nekaj radovednosti, spoštovanja do drugih in pripravljenostjo, da zaplešeš tudi zunaj svojega običajnega kroga, lahko iz njih odneseš precej več kot le nekaj novih plesnih korakov.

Navsezadnje je to tudi bistvo družabnega plesa. Ne plešemo samo drug ob drugem, ampak drug z drugim.

In če se odpravljaš na svoj prvi social, naj te ne skrbi, koliko znaš. Ni treba poznati vseh figur ali plesati tako, kot vidiš na Instagramu. Prav vsak plesalec je nekoč začel z osnovnimi koraki in tudi tisti, ki danes samozavestno plešejo na polnem plesišču, so bili nekoč na tvojem mestu.

Zato si le daj priložnost, da poskusiš, spoznaš nove ljudi in počasi odkrivaš, kako zabaven je lahko družabni ples. Nič hudega, če kakšen korak ne uspe ali če se kdaj izgubiš v ritmu. Tudi to je del učenja.

Z vsakim plesom bo malo lažje, z vsakim večerom bo več sproščenosti in samozavesti. Predvsem pa ne pozabi, da si tam zato, da uživaš. Vse ostalo pride s časom in z veliko preplesanimi večeri.

Torej, se vidimo na naslednjem socialu? :)