Zgodovina salse
Pojem salsa v današnjih dneh označuje glasbeno zvrst, ki je nastajala v New Yorku v poznih 60-ih letih dvajsetega stoletja, v času političnega in ekonomskega preloma s Kubo. Salsa se je pojavila kot sestavni del kulturnega načina življenja mladih latinskih priseljencev v New Yorku. Gre za mešanico različnih glasbenih ritmov in plesnih stilov: mamba, cha-chaja, sona, guarache, charangae, danzona in drugih.
Korenine salse segajo v čas suženjstva. Afriški sužnji so svoj ritem t.j. govorico bobnov, s katero so nagovarjali svoje bogove, prinesli na Karibske otoke, Kubo, Puerto Rico ter ZDA. Ti ritmi so se pomešali z indijanskimi ter evropskimi melodijami. Tako je nastala nova latino glasba, ki se je nadalje pomešala s temperamentno energijo New Yorka in salsa je bila rojena.
Od vseh glasbenih stilov je najmočnejši pečat v salsi pustil kubanski son od katerega je prevzela salsa ritmični vzorec ter podobne inštrumente s katerimi se izvaja son, zato ga imajo za prednika salse. Je hrbtenica afro-kubanske glasbe, rojene iz afriških bobnov ter španske kitare. Sonu so dodali hitrejši ritem ter petje in tako se je razvil mambo.
Novi latino stil je prišel na dan koncem šestdesetih, ko so kubanski izseljenci ponesli v predmestje nekaterih mest (New York, Los Angeles) tradicionalne oblike glasbe in plesa, kjer so se zlile z ameriškimi ritmi, kot sta npr. blues in jazz.
Salsa kot ples se že od samega nastanka dalje sproti spreminja, navzema se lokalnih navad, vključuje tudi prvine drugih plesov npr. v zadnjem času hip-hopa, zato se je razvilo več plesnih stilov salse.
Različni plesni stili salse
Pri nas v Sloveniji prednjačijo predvsem naslednji plesni stili: portoriški, newyorški, LA in kubanski stil. Razlikujejo se po tem na katero dobo v taktu se izvede korak, po načinu gibanja telesa in po figurah.
Portoriška salsa: za ta stil salse je značilno linearno gibanje plesnega para (pogovorno tudi ples po “tračnicah”), dinamične figure in stopalna tehnika (“footwork”). Korak se izvede na prvo taktno dobo.
Newyorška salsa: značilen element pri tem plesu je “cross body lead”, prav tako kot portoriška salsa, se tudi pri tem stilu figure izvajajo linearno, le da je manj gibanja telesa in več footworka. Newyorški salsi rečemo tudi salsa on 2, ker se pleše na drugo taktno dobo.
LA salsa: je zelo blizu newyorškemu stilu, le da je ples še bolj dinamičen, vsebuje pestre kombinacije hitrih in nepričakovanih obratov, poskokov, nagibov (t.i. “dipov”). Vse za dober show!
Kubanska salsa: zanjo je značilno krožno gibanje plesalke okrog plesalca. Ta stil bolj poudarja vlogo moškega, ki izvaja več obratov kot pri ostalih stilih in dodaja okrasno gibanje rok preko glave, ki posnema česanje z glavnikom. Pleše se na prvo ali na tretjo taktno dobo.
Salsa sorodni plesi
Bachata: je zapeljiv in čuten ples, katerega korenine segajo v leto 1960, na podeželje Dominikanske republike, pri katerem so si izposodili kubanski bolero ritem. Razvil se je v romantičen ples, ki ga spremlja glasba z zvoki kitare, besedila pesmi imajo največkrat ljubezensko tematiko. Osnovni korak je preprosto premikanje v stran s tremi koraki in pavzo, kar da bokom zapeljivo gibanje. Je eden izmed najbolj priljubljeni plesov na salsa zabavah.
Cha-cha: je latino ples, ki je nastal okoli leta 1950 v Havani na Kubi. Plesalci so si zaželeli novih živahnejših ritmov in zato mambu dodali nov korak “trojni mambo”. tako so razvili novo vrsto plesa, ki jo danes poznamo kot cha-cha. Ples je dobil ime po rastlini, ki oddaja zvok cha-cha, kadar se ju drgne eno ob drugo. Pri plesu so koraki pa drseči in majhni, kar omogoči nežno gibanje bokov.
Merengue: je nacionalni ples Dominikanske republike, pa tudi Haitija in nekaterih sosednjih otokov. Najverjetneje je ples dobil svoje ime po slaščici, narejeni iz sladkorja in jajčnih beljakov. Merengue je kombinacija dveh plesov, afriškega in francoskega minueta. Črnski sužnji so po tem, ko so opazovali plese v velikih dvoranah, na svojih zabavah začeli oponašati “plese gospodarjev”. Toda dolgočasni in enolični evropski plesi se jim niso zdeli zabavni in tako so jim dodali poseben ritem in zvok bobnov. Izvorni merengue se ni plesal v parih, ampak v plesnem krogu, kjer so se vsi držali za roke, osnovno gibanje pa je bilo le hitro premikanje nog in stresanje ram.
Sredi 19. stoletja se je priljubljenost merengueja močno povečala. Niso ga plesali le na vseh plesnih priložnostih v Dominikanski republiki, temveč se je njegova popularnost razširila skozi Karibe do Južne Amerike, s čimer je postal tudi eden standardnih latinsko-ameriških plesov.
Rueda de casino: je skupinska salsa, pri kateri pari plešejo v krogu (rueda v španskem jeziku pomeni kolo). Figure se izvajajo sinhronizirano, na koncu vsake pa se plesalci pomaknejo k naslednji plesalki v krogu. Za dinamičnost poskrbi vodja, ki s klici različnih in atraktivnih figur pritegne pogled opazovalcev in naredi ples za plesalce še bolj zabaven. Pri številnih figurah prihaja do menjavanja partnerjev in različnih vizualnih efektov. Veliko figur ima tudi znake, ki jih vodja kaže z rokami, saj se tako plesalci ob glasni glasbi lažje sporazumevajo. Večina figur se kliče v španskem jeziku, nekatere v angleščini oziroma kombinaciji obeh jezikov. Rueda ima okrog 200 osnovnih figure, vsakemu pa je dovoljeno, da si izmisli kakšno novo.